Digitalni poslovni zajtrk – Poslovno okolje Srbije – Zakaj vlagati v Srbijo?

Digitalni poslovni zajtrk – Poslovno okolje Srbije – Zakaj vlagati v Srbijo?

Digitalni poslovni zajtrk, na temo Poslovno okolje – Zakaj vlagati v Srbijo?“, je bil organiziran v sodelovanju s Hrvaškim poslovnim klubom ter organizacijo BNI Srbija. Z velikim veseljem smo gostili tri izjemne predavatelje, in sicer po naslednjem vrstnem redu:

  • gospod Radoš Gazdić, v.d. Direktor Razvojne agencije Srbije (RAS)

  • gospod Đorđe Andrić, vodja Centra za podporo vlagateljem ter javnega in zasebnega partnerstva Gospodarske zbornice Srbije

  • gospod Alexander Samonig, ECOVIS SEE d.o.o, West Balkan Partner.

Uvodne nagovore so prevzeli organizatorji sami – predsednica SPK-ja, mag. Danijela Fišakov, predsednica HPK-ja Marija Radulović in regijski direktor BNI-ja, gospod Vladimir Cerović, zatem pa besedo prepustili panelistom.

Prvi gost, gospod Radoš Gazdić, je dejal, da če že govori o tujih vlaganjih, sta prav politična in ekonomska stabilnost, ki sta pripeljali do ugodne poslovne klime, komparativna prednost Srbije, vključujoč tudi veliko bolj ugodne operativne in logistične investicijske stroške. Pojasnil je, da je vse omenjeno omogočilo veliko bolj množičen prihod, kapitalsko in tehnološko močnejših vlagateljev, ki zaposljujejo bistveno več delavcev, kot leta prej.

Obenem je poudaril, da se Srbija v sami regiji, vse bolj uveljavlja kot država, v kateri je začetek poslovanja, za tuje vlagatelje, veliko bolj enostaven, ter dodal, da dobi v RASu, vsak vlagatelj lastnega projektnega managerja, ki ga potem usmerja skozi investicijski proces. Povedal je, da je vse več tujih vlagateljev tudi zato, ker je v svetu vse več različnih kriz. Dodal je, da se poleg držav EU-ja, kot največjih vlagateljev, na primer Francije, Nemčije in Italije, povečuje trend prihodov investitorjev iz dalnjnega vzhoda, največ iz Japonske in Kitajske. Med še eno izmed ugodnosti srbskega trga, je Gazdić navedel meddržavne pogodbe, ki vključujejo svoboden pretok kapitala, ljudi in materiala, še posebno v tistih z Evropsko unijo, državami Cefte, Efte, Rusijo, Belorusijo, Kazahstanom, Turčijo, pa poseben prednostni način z ZDA, Japonsko in Avstralijo.

Ko je omenjal kritike, zaradi vseh teh ugodnosti, je prikazal podatek, da ima kar 195 držav, med 225, kolikor jih je članic UN, nekakšno obliko vzpodbud za tuje investicije.

Rezultat vsega omenjenega je, da imamo v zadnjih štirih, do petih letih, zelo velik pritok tujih direktnih vlaganj, kar letno znese med tremi do štirimi milijardami evrov“, je Gazdić zaključil.

Naslednji gost, gospod Đorđe Andrić, vodja Centra za podporo vlaganjem, ter javnega in zasebnega partnerstva Gospodarske zbornice Srbije, je poudaril, da je javno-zasebno partnerstvo, velika priložnost za vlagatelje. Prisotne je seznanil, da je Zakon o javno-zasebnem partnerstvu, ki je bil sprejet že leta 2011, odprl možnosti sodelovanja med javnim in zasebnim, ter da so iz začetnih petnajstih pogodb, zdaj prišli do številke devetdeset.

Javno-zasebno partnerstvo, uporabljajo predvsem lokalne samouprave za financiranje javne razsvetljave, transporta, javnih garažnih hiš, saj same nimajo možnosti, da bi te projekte same finančno pokrile“, je poudaril Andrić.

Kot vodja Centra, ki se ukvarja z vlaganji iz diaspore, je Andrić dejal, da so decembra podpisali pogodbo, preko katere lahko Zbornica ponudi vlagateljske možnosti za pripadnike zdomcev, preko katere bi se slednji lahko še bolj povezali z matično domovino.

Dejansko smo zmagovalci v privabljanju greenfield vlaganj iz sveta v zadnjih treh letih, a zato zdomci pošljejo v domovino več finančnih sredstev, kot pa dobimo tujih vlaganj. Zato je nujno povezovanje diaspore v smislu omogočanja vlaganj“, je dodal.

Govoreč s stališča slovenskih in hrvaških vlagateljev v Srbiji, je Alexander Samonig, ECOVIS SEE d.o.o., West Balkan Partner, pohvalil davčne stopnje v državi, ki so, kot je omenil, zelo privlačne, ter dvakrat nižje od tistih v Nemčiji, kot tudi vse spremembe v računovodstvu, vezane na oddajo statističnih poročil in digitalnih certifikatov.

Na drugi strani pa pravilo anti-money laudering, povzroča velike stroške vlagateljem, ki včasih presećejo pet tisoč evrov, ter tako blokirajo poslovanje.

Zaskrbljujoče je tudi vračilo PDVja. Kot da slednje v Srbiji ni spontano dosegljivo, ampak se je potrebno zanj še kako truditi. Včasih se na vračilo čaka tudi od treh do petih let, kar za poslovanje, vsekakor ni dobro“, je poudaril.

Kot še enega med težavami je navedel obveznost plačevanja davkov in prispevkov za direktorje ob odpiranju podjetij. Prej je bilo to rešeno tako, da direktor in ustanovitelj nista bila ista oseba, kot tudi Zakon o izvoru imetja, ki zahteva posebni davčni nadzor, če se premoženje v roku treh let, poveča z aveč kot 150 000 evrov, preko dejanskega zaslužka.

Po njihovih predavanjih je sledilo veliko vprašanj in konkretnih odgovorov nanje, saj je bilo udeležencev več kot štirideset iz kar petih držav regije.